| |
| Avtor |
Sporočilo |
|
| g.arh |
 Objavljeno: 31 Jan 2008 14:42 |
 |
|
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 22:54
Prispevkov: 440
|
Mimo običajnih praks in z oslovsko vztrajnostjo se pojavlja namera o gradnji letalskega muzeja v obliki "največje piramide na svetu". Pri nas, v Vipavski dolini ali v Prekmurju ali ... kjerkoli se bo le dalo streti odpor lokalnih prebivalcev in stroke.
Kakršno koli je ozadje te ideje, in čeprav njen nastanek kar zaudarja po kravjih kupčijah (z vpleteno aktualno vlado), po prenapetih osebnih ambicijah in konceptualni megli, je ideja, kot je ponujena, sama po sebi problematična vsaj iz dveh zornih kotov: da se nekomu, ki se želi vpisati med "nesmrtne" za zasluge narodu, posreči določati/izbirati lokacijo svojega spomenika, in da že v izhodišču določa tudi njegovo formo (stekleno piramido).
Doslej omenjene lokacije so vse v nesorazmerju s predvideno velikostjo objekta. Zlasti merilo Vipavske doline ne dopušča implantacij takšnih dimenzij. Tudi v mehki pokrajini Prekmurja bi bil nasilen tujec. Pravzaprav bi muzej tako obsežnega volumna težko umestili kjerkoli.
Kar najbolj boli pri pričujočem voluntarističnem "umeščanju v prostor" je to, da s strani pooblaščenih za urejanje prostora ni slišati načelnih stališč; morda se komu na najvišji ravni (MOP) zdi celo škoda izpustiti to "epohalno" priložnost ali pa igrajo na karto uslug strankarskim simpatizerjem - pa naj stane kar hoče. Svojo pasivnost kažejo že z ne-odzivanjem na podobne ideje, ki bi Slovenijo spremenile v Disneyland Slovenijo (arh. Aleš Vodopivec, SP, marec 2007): mega-igralnice in zabavišča, otok pred Izolo, muzej Krasa, BTC-ji in industrijske cone v vsaki vasi.
Navidezno demokratičnost predlaganja idej in pobud spremlja dezorientacija oziroma populistična servilnost uprave. Gre pa za prostor, ki ima značaj, omejeno sprejemljivost vsebin, v katerega naj bi vpisovali najširše horizonte svoje domišljije.
Drugi, enako boleč absurd predlaganega muzeja, je njegova vsiljevana forma. Letalski muzej - piramida? Statična geometrijska forma, trdno vsidrana v zemeljsko površino, ki se ji z višino linearno oži zračnost volumna, naj bi (po mnenju poslanca) bila relevantna za prikaz razvoja letalstva? – dinamične "zračne" panoge, ki ji je ljuba breztežnost? Če bi se že poigraval s formo piramide ponujene vsebine, bi jo videl kvečjemu obrnjeno na glavo, zapičeno v tla, podobno Niemayerjevim arhitekturnim biserom v Braziliji.
Predstavljena forma muzeja prikriva dejanski motiv nečimrnega predlagatelja: enako, kot grobnice v Egiptu izkazujejo nesmrtnost faraonov, naj bi steklena, seveda "največja piramida na svetu", dostojno obeležila Njega, "plemenitega".
Da sta negirana zdrav razum in prizadeta izraznost arhitekturne govorice, kaže na pritlehnost pobude ter na neskrupuloznost in vsestransko "razgledanost" znanega gospoda poslanca.
30.1.2008
Marko Apih, arh. |
|
|
| Nazaj na vrh |
  |
| tadruj |
| Objavljeno: 03 Feb 2008 21:57 |
|
|
Pridružen/-a: 25.05. 2007, 06:23
Prispevkov: 335
|
Da malo sprovociram debato:
Ob projektih, kakršni so tale piramida, ali pa tudi otok pred Izolo, se vedno sprašujem kakšen je dandanes pravzaprav še smisel prostorskega planiranja... In v čem je prava vrednost arhitekture...
Imamo na primer "Staregijo prostorskega razvoja Slovenije", v kateri je natrosenih kup določil o tem kako se morajo naselja širiti le z dopolnjevanjem in nadgrajevanjem obstoječih aglomeracij, kako naj do posegov v odprtem prostoru prihaja le izjemoma, predvsem pa morajo biti tudi ti usklajeni z "miljejem" krajine, etc etc... Vse povsod ena sama harmonija v prostoru. Če naj bi torej prostorsko planiranje še kaj pomenilo in če naj bi dokumenti, ki jih iz tega produciramo, kaj veljali, bi torej moral minister za okolje in prostor ob prvih omembah takih projektov dvigniti svoj glas: hop, to pa ni v skladu z našo prostorsko doktrino - in torej o njih razprave ne more biti! Pa ga doslej še nisem slišal.
Pri čemer pa si, da bi bila zadeva bolj komplicirana, pobudnikom piramid in otokov vseeno ne upam odkrito reči da so bedaki. Če smo že pri piramidah: napoved piramide v Louvru je bila nekaj nezaslišanega, prepričan sem da ni bila skladna s "konzervatorskim programom" spomeničarjev, in proti njej je bil velik del javnosti - pa je postala atrakcija. Pri čemer pa najbrž ne gre samo za to da bi bilo ljudstvo lačno atrakcij - o Peiu, ki jo je načrtoval, tudi med arhitekti nisem slišal veliko omaloževanja, celo dobitnik Pritzkerjeve nagrade je. Se pravi da naj bi pri njegovi piramidi pravzaprav niti ne šlo za "atrakcijo" - ampak za "avantgardo"...?
Na misel mi prihaja tudi precej domačih primerov, ampak jih raje ne bom omenjal.
Čemu naj torej zdaj verjamem - prostorskemu planiranju ali ad-hoc vsakdanjosti...? In ali naj projektiram "kulturološko" ali "avantgardno" arhitekturo...? |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| maja |
| Objavljeno: 03 Feb 2008 23:18 |
|
|
Pridružen/-a: 28.05. 2007, 10:19
Prispevkov: 119
|
Dobra arhitektura mora biti malo nora, življenje pa zabavno in veselo. Moralistov in skeptikov je povsod dosti in preveč.
Človek, ki ima brez razmisleka odgovor na vsa vprašanja in vse ve, ni človek na katerega bi se lahko zanesli, ker iz njega govorijo v podzavest zakoreninjena spoznanja in s tem je zadeva zanj končana. Njemu je že vse jasno in o zadevi ne razmišlja več. Ne sliši in ne razume nikogar razen sebe. Vendar je življenje vse kaj drugega kot odgovori naše zdrave pameti. To kar se nam je še včeraj zdelo nelogično in neumno, je lahko že danes smiselno, logično, modro in pametno, da celo samoumevno.
Vidim, da nekateri odgovore že poznajo in jim je že vse apriori jasno. Pa vendar ali je prav, da se pri nas gradijo piramide? Zakaj je piramida ameriškega arhitekta kitajskega rodu I.M. Peija postala slavna? Bo slavna tudi vsaka naslednja piramida? Če bodo povsod same piramide, bodo potem sploh še zanimive?
Če imajo nekateri odgovor na vsako vprašanje in vse vedo, je potem sploh še potrebno polemizirati? Veselo kimajmo z glavo in ploskajmo, da čudovit si, pa bo vse v redu in prav. Tudi če je zamisel stara več kot dvajset let in jo je že zdavnaj povozil čas, je enkratna in vredna vseh nagrad in pohval, ker je njegova.
Ieoh Ming Pei je dobil Pritzkerjevo nagrado za arhiteturo leta 1983, veliko predno je načrtoval svojo stekleno piramido. In kaj je tako posebnega na tej piramidi, avantgardna sigurno ni, ne po obliki, ne po strukturi ne po materialu. Je pa preprosta in elegantna, to pa je najteže doseči. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| igor |
| Objavljeno: 04 Feb 2008 09:28 |
|
|
Pridružen/-a: 25.06. 2007, 10:24
Prispevkov: 496
Kraj: Ljubljana
|
| Piramida ali piramidalna oblika sama po sebi ni problem. Saj jo že imamo v trzinski obrtni coni pri Ljubljani pa nasproti faksa pa še kje. Moram reči, da pogled na trzinsko piramido ni spodbuden, ne izziva stanja poduhovljenosti ali, da bi celo spominjala na kakršnokoli povezanost z vesoljem ali ET-jem. Je forma, ki grdo poslovno cono dela še nekoliko gršo in to v nekoč čisto lepem gozdiču med Ljubljano in Trzinom. Kljub temu, da nisem proti drugačnemu (in tudi ne avantgardnemu) trdim isto kot Goran, da objekt take velikosti, ki po vrhu s formo ostro odstopa od vsega okoli sebe ne sodi v Vipavsko dolino. Samo predstavljam si pogled s Sinjega vrha: lepa panorama doline v sončnem zahodu, ki jo prebada svetleča piramida, ki zbode v oči, zadaj pa morje. Čudovito, preroško, vizionarsko ali kaj? Eni pač svojo željo po biti uber v realnost projecirajo skozi takšne bolestne projekte. Če bi bilo tako enostavno in splošno sprejemljivo bi imeli mnogo več Las Vegasov ali podobnih urbanih tridimenzionalnih neon displayev kjer je samo denar edini kriterij objektov in urbanizma. O urbanizmu ne razmišljam socialistično ampak pomembna kvaliteta urbanizma je njegova socialna komponenta kaj naredimo iz prostora. Ali je naravna danost, danost prostora, ki obstaja miljone let tista, ki me usmerja ali pa sem prepotenten bebec (in še ta izraz je predober), da si dovolim vse na kar se moj one dvigne. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| g.arh |
| Objavljeno: 04 Feb 2008 09:32 |
|
|
|
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 22:54
Prispevkov: 440
|
Podobno kot vidva se tudi jaz nisem mogel odločiti za ali proti, (saj me tudi nihče ne sili), vendar je prav, da o tem govorimo, zato vabim vse kolege, naj piramido uporabijo kot točko, okrog katere kristaliziramo svoje misli.
Če bomo o tem debtirali (ker imamo o čem debatirati!) bomo laže razumeli, kaj hočemo in kam gremo. Ne glede na formo kažipotov (lahko je en kažipot tudi piramida).
Da bi se vse zreduciralo na boj konservatorjev slovenske krajine proti...(kakšno ime naj damo tistim drugim, ki niso konservatorji slovenske tipike...?), torej, na konflikt dveh polov, kjer ni ne z ene ne z druge strani nobenega pojasnila zakaj bi bilo vredno vztrajati pri ohranjanju krajine take, kot je, oz. zakaj bi jo bilo dobro spreminjati (prilagajati) in kako (oz. komu?)...
No, to bi bilo še najbolj žalostno!
Sam vidim vztrajanje pri popolnem ohranjanju tipike kot način, s katerim en del slovenske politike prek zakonodaje manipiulira z vsemi nami, v zameno in v zahvalo pa nudi tistim nekaj posvečenim arhitektom, ki jih ima Slovenija, popolno neodvisnost od predpisov in zakonov. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| igor |
| Objavljeno: 04 Feb 2008 10:04 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.06. 2007, 10:24
Prispevkov: 496
Kraj: Ljubljana
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| g.arh |
| Objavljeno: 04 Feb 2008 12:16 |
|
|
|
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 22:54
Prispevkov: 440
|
| Ja, Igor.... kje je pa kozolec?! |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| igor |
| Objavljeno: 04 Feb 2008 16:32 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.06. 2007, 10:24
Prispevkov: 496
Kraj: Ljubljana
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| g.arh |
| Objavljeno: 04 Feb 2008 16:54 |
|
|
|
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 22:54
Prispevkov: 440
|
 ))))
Jaz sem pa upal, da boš rekel: ubogi Švicarji, ki nimajo kozolca, le od kod sploh črpajo ideje... |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| maja |
| Objavljeno: 05 Feb 2008 10:18 |
|
|
|
Pridružen/-a: 28.05. 2007, 10:19
Prispevkov: 119
|
Jasno je, da politika in denar usmerjata gradnje. Vedno je tako bilo in vedno bo. Konec koncev, kdo bo pa lahko gradil, če nima denarja za to? Ali pa absolutistične moči?
Poglejte večino PUPov, pa boste videli, da so sramota za Slovenijo. Ali naj bi gradili na mestu, kjer stoji prekrasen gozd, ali bi radi zapolnili močvirje, še edinstveno Cerkniško jezero (ko smo ravno pri Pustu) bi nekateri zazidali in pozidali. Torej, kdo preostane, da omeji vso enosmernost politike in denarja?
Po moje arhitekt, ker v sebi združuje smisel za lepoto, urejenost in praktičnost. Če ima še malo smisla za humor, je njegovo delo enkratno in neponovljivo; kot vidite pa to ni tako lahko združljivo. Pei se je posmehnil sam sebi in si verjetno rekel: "Pa poglejmo, kako bi se združilo staro in novo. Nasmejmo se začudenim pogledom ljudi, ki menijo, da to ni združljivo." In naredil je to. Sedaj ga pa prav tisti, ki so bili na začetku proti, kujejo v zvezde.
Le zakaj so prepovedali veternice na Volovski rebri, delale bi da bi bilo veselje? |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| časel |
| Objavljeno: 06 Feb 2008 17:03 |
|
|
Pridružen/-a: 25.05. 2007, 09:26
Prispevkov: 240
|
Naslov je primeren. Nečimernost je velikokrat problem številka ena. Me pa veseli, da večina ni apriori za ali proti, temveč ste vsi za tehten premislek.
Morda se nekaterim zdi, da je že vse tako ali tako odločeno in je brezvezno debatirati o tem. Menim, da ni tako. Snežna kepa se začne valiti po bregu še čisto majhna. Velikokrat obstane kje v kaki kotanji. A včasih se ji pa le posreči, da pridrvi v dolino in temeljito spremeni podobo kraja.
Sam vlečem vzporednico s črnokalskim viaduktom. Ob gradnji se je veliko opozarjalo na tehnične težave; dež, poledenelost, sunki vetra, pregrevanje, ki so se večinoma potrdili pri uporabi. Malokdo pa je opozarjal na estetski izgled krajine. In najbolj redki so opozarjali na ogroženost živali. Kaj hočemo, cesto pač moramo imeti.
Šele ko sem sredi noči, ob strašnem nalivu pred seboj na viaduktu zagledal preplašenega jelena, mi je postalo jasno, kaj počnemo naravi in s tem tudi sebi. Srce me boli, ko gledam ob cestah množico iznakaženih hribov, ki ranjeni nemo kažejo svoje iznakaženo lice. Bolj me skrbi to, da se vse vrti okoli tega, kaj in kako graditi, nihče pa ne razmisli, da bi ob tem tudi kaj uredil in pospravil za seboj. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| andrej |
| Objavljeno: 07 Feb 2008 11:39 |
|
|
|
Pridružen/-a: 07.02. 2008, 10:23
Prispevkov: 1
|
Naj mi bo za hip dovoljen kratek izlet v siceršno slovensko arhitekturo, preden povem besedo ali dve o letalskem muzeju v Ajdovščini.
Kaj v arhitekturnem smislu danes premore Slovenija? Imamo mesta večinoma brez arhitekturnih presežkov, ki jim dušo v glavnem podeljuje le še arhitektura izpred leta 1941. In podeželje? V Vipavski dolini je na primer urbanistični biser Podnanos postopoma in brez velikih protestov utonil v povampirjeni individualni gradnji in obrtnih delavnicah. Kot razsvetljenega pa vendarle arhitekturnega laika me pogosto predrami prostaška arhitektura individualne gradnje na slovenskem podeželju, ki očitno moti le redke. Katastrofalno stanje bivalne kulture je posledica povojnih desetletij, ki so skupaj z osnovnimi moralnimi načeli odnesla tudi občutek za lepo in ga skušala nadomestiti s socrealistično estetiko, kasneje pa z nekakšnim sivim modernizmom. Estetski vakuum, ki je ob tem postajal vse očitnejši, so urbanisti skušali zapolnjevati z vse bolj omejujočimi predpisi, na katere pa so se graditelji vse bolj požvižgali, dokler nismo prišli tja, kjer smo zdaj.
Spričo tako pohabljene arhitekturne krajine v Sloveniji se mi načeloma zdijo odveč apriorni protesti proti projektom, ki bi štrleli iz sivega povprečja. Slovenska arhitektura in nenavsezadnje naš skupni občutek za lepo potrebujeta nekakšen sistemski reset, ki ju bo zbudil iz letargije in samozaverovanosti. Zakonodaja kot vidimo pri tem ni preveč uspešna. Pomembno vlogo po mojem lahko odigrajo high-profile projekti, npr. Novi Kolizej v Ljubljani ali Muzej letalstva v Ajdovčini, seveda če gre za izjemno arhitekturo, jasno. Pa četudi je naokoli obrnjena piramida! Namesto da se izjemnim projektom z vsemi štirimi upiramo, bodimo malo manj slovenceljni in zagrabimo priložnost. Uporabimo najboljše svetovne arhitekte in denar, ki ga ponujajo EU in privatni investitorji. In malo za hec: če je že treba kaj sesuti, podrimo raje nekaj hipertrofiranih škatlastih stanovanjskih hiš, kak zadružni dom iz poznih štiridesetih let in morda še kako socreralistično občinsko stavbo z očitno nekoristnim urbanističnim oddelkom vred. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| igor |
| Objavljeno: 07 Feb 2008 12:18 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.06. 2007, 10:24
Prispevkov: 496
Kraj: Ljubljana
|
Že, že, a za kakšno ceno in posledice. Navajaš Novi kolizej pa bi bil objekt za nekaj nadstropij nad gradom. Arhitekti, ki jim ti praviš "high profile architects" (tudi ti so zidali pasje ute) so vajeni, da drugi poslušajo njih in ne oni druge. Pojdi kamorkoli. Še vedno pravim in ga ni anarholiberalca na tem področju, ki bi me prepričal, da se lahko dela vse kar si kdo zamisli.Občutek za prostor je prvi in ne zadnji, ko delaš projekt. Iz tega sledi temelj ideje za objekt in ne obratno. Kot laik imaš pravico, da razmišljaš kot razmišljaš, jaz kot arhitekt nimam te pravice in se svoje strokovne odgovornosti do prostora v katerem ustvarjam v celoti zavedam. Pa ne zaradi čustvene navezanosti.
Mimogrede: Poleg tega najdeš HPA tudi doma, le zaupaj in plačaj jih kot zaupaš in plačuješ tujim. Boš še zelo presenečen. Mislenost, da je zunaj vse boljše kot doma, potemtakem lahko velja za vse stroke in tudi za investitorje. Tudi investitor se mora zavedati kaj počne in kako počne in da na vse ne gleda zgolj preko financ, ki jih hoče obrniti. Če jutri izgine en sam profil strokovnjakov, izvajalcev, investitorjev, umetnikov... se bo to odražalo na vseh področjih. Zbudi se in ne pljuvaj v svojo skledo, prostor je en sam, ko ga porabiš, ga porabiš. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| maja |
| Objavljeno: 16 Mar 2008 08:29 |
|
|
|
Pridružen/-a: 28.05. 2007, 10:19
Prispevkov: 119
|
| Ni natanko tako Igor. Vedno se je gradilo, podiralo, pa spet gradilo. Imamo pa nekaj, kar drugi nimajo. Relativno ohranjen prostor, brez obupnih skropucal in ohranjeno tipicno krajino. Zakaj je ne bi ohranili? Res moramo biti taki kot vsi drugi? |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| igor |
| Objavljeno: 16 Mar 2008 15:20 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.06. 2007, 10:24
Prispevkov: 496
Kraj: Ljubljana
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
