| |
| Avtor |
Sporočilo |
|
| dareh |
 Objavljeno: 29 Nov 2009 23:19 |
 |
|
|
Pridružen/-a: 11.10. 2007, 22:29
Prispevkov: 14
Kraj: Šentjernej
|
| Ne glede na leta, režim in zakonodajo se procesi prostorskega planiranja še naprej izogibajo neodvisnega strokovnega sodelovanja. Stroko skladno z zakonodajo predstavlja izdelovalec prostrorskih sestavin planskih aktov, kar v praksi zaradi poslovnega odnosa naročnik - izdelovalec lahko prinaša dvomljive izdelke. Mnenja in pobude poznavalcev problematike, predvsem projektantov delujočih v obravnavanih območjih, so mogoče le na že pripravljen osnutek, ki je načeloma že zacementiran do te mere, da so mogoči le še "lepotni" popravki. Problematika je aktualna še posebej v eksploziji pričakovanih novih prostorskih načrtov, ki jim sledijo še podrobni načrti. In če si postopke podrobno ogledamo, bo mnenje npr. ribiškega društva obvezno, ker je "stranka v postopku", naše pa upoštevano le glede na "veter". Še največkrat politični. Ali moramo res tako neodgovorno le opazovat te procese, brez možnosti prave debate na ravni naše stroke ? Ima tudi kdo izmed vas občutek, da tukaj nekaj ne štima? Kakor koli obračam vsebino prostorske zakonodaje, se lokalna samouprava lahko v celoti izogne neodvisni strokovni presoji. In vemo, da kopica občin nima niti enega strokovnjaka, da bi lahko ocenil, kaj naroča in kaj prejema od izdelovalcev OPN ali OPPN. In to tudi v mojem imenu, imenu občana. Ker je trenutek pravi, sprožam ALARM!!! Imamo moč za tako debato ? |
_________________
dare |
|
| Nazaj na vrh |
  |
| igor |
| Objavljeno: 30 Nov 2009 11:00 |
|
|
Pridružen/-a: 25.06. 2007, 10:24
Prispevkov: 496
Kraj: Ljubljana
|
| Malo denarja v občinah pomeni malo muzike. Večina občin je bolj ali manj revnih, zato najemajo najcenejšo strokovno pomoč t.j. poceni "urbaniste", ki pa na srečo niso vedno slabi. Je pa že tako, da je gospodarjenje s prostorom predvsem politično gospodarski akt in bolj malo kakeršenkoli strokovni akt. Blink, blink...!!! |
_________________
Kje je čreda? Čaka na boljše čase. |
|
| Nazaj na vrh |
|
| dareh |
| Objavljeno: 30 Nov 2009 13:31 |
|
|
|
Pridružen/-a: 11.10. 2007, 22:29
Prispevkov: 14
Kraj: Šentjernej
|
Jasno. Preverimo interese. Občinska uprava si ne bo "svinjala" uresničevanja lastnih predvolilnih obljub s prostorskimi presežki. Šteje le število prerezanih trakov in ne kvaliteta. Kako pa naj volilna baza presoja o kvaliteti prostorskega načrta, če ji še stroka v SLO ni kos? Prostorska konferenca je sicer instrument, ki bi lahko nudil tudi naši stroki roko sodelovanja. Namenjena je "participaciji organizirane javnosti in zainteresiranih gospodarskih subjektov pri pripravi prostorskega akta. Na njej se soočijo mnenja predstavnikov interesnih poklicnih združenj (različne zbornice), gospodarskih organizacij in drugih interesnih združenj, nevladnih organizacij in drugih zainteresiranih pravnih subjektov o predvideni prostorski ureditvi s predlogi in mnenji pripravljavca prostorskega akta in drugih nosilcev urejanja prostora." (MOP, Urad za prostor). Ampak ljudje, lokalni upravi se lahko j... za konference. Saj niso obvezne. Preverjam. Vsi že planirajo, konferenc pa le za vzorec. Najpomembnejši je curek taks v občinsko blagajno.
igor, od kje je že tale blink, ... |
_________________
dare |
|
| Nazaj na vrh |
|
| tadruj |
| Objavljeno: 30 Nov 2009 18:57 |
|
|
Pridružen/-a: 25.05. 2007, 06:23
Prispevkov: 335
|
Fino da so odprl eno debato.
Moje mnenje glede teh dilem je precej deljeno. Na eni strani o prostorskem planiranju že dalj časa nimam (več) dobrega mnenja. Po drugi strani pa se mi razlogi za vedno nova razočaranja nad stanjem v prostoru, prostorskimi akti, etc… vseeno ne zdijo črnobeli, češ na eni strani pametna stroka, na drugi strani butasti politiki, ki je ne poslušajo.
Najprej: v prostorskem planiranju ne bo nikoli konec kompromisov in nezadovoljstva. V njem je udeleženih veliko področij, doktrin, akerjev… in kjer je tako, je že "po difoltu" kakršenkoli rezultat možen samo s kompromisom. Ne samo v prostorskem planiranju, povsod v življenju.
Planerji imajo ponavadi na to seveda pripravljen odgovor: ne gre za "kompromis", gre za "usklajevanje v prostoru" - temeljni mehanizem prostorskega planiranja. No, kakorkoli obrnem in četudi na to gledam zelo iz strokovne in načelne pozicije, v končni fazi je to še vedno kompromis. Ki ga sicer od vedno razlagamo skozi kriterij javnega interesa, zadnje čase pa dodatno še trajnostnega razvoja, varstva narave, kulturne dediščine…, ampak vseeno - kompromis.
Kjer so vmes kompromisi pa so vedno zraven tudi razočaranja oziroma nezadovoljstva. In tako je tudi pri vseh področjih, doktrinah, akterjih..., ki so udeleženi v prostorskem planiranju. Zato tudi urbanisti ne bodo nikoli nehali bit nezadovoljni.
Dalje pa: med posamezni področji, doktrinami, akterji… vedno obstaja izključujoča pozicija ali-ali. Kar je za neko področje po strokovnih merilih tega področja dobro, je za drugo istočano nesprejemljivo. Zaradi česar za temi kompromisi in razočaranji in nezadovoljstvi v prostorskem planiranju vedno ostaja občutek, da je bilo "moje" področje prezrto, zapostavljeno, celo žrtvovano... Kar razočaranja in nezadovoljstva samo še poglablja.
Če to drugo pojasnim s primerom: predstavljajmo si nekega imaginarnega župana neke občine in nek imaginaren OPPN za npr. stanovanjsko-poslovni kompleks. K županu (ki je politik, in zato pravimo da bi moral poslušati strokovne službe…) pride najprej urbanist. Čudovito, reče županu, imamo krasno urbanistično rešitev: zazidava je nizke gostote, veliko je zelenja, otroških igrišč, velik je delež površin za lokalne trgovinice, lokale, celo knjižnica je predvidena… Bivanje v tem kompleksu bo zelo prijetno in humano. Skratka, dobili smo zelo strokovno rešitev! Ko odide, vstopi odgovoren za gospodarske javne službe (po starem šef sklada stavbnih zemljišč) in reče: Župan, katastrofa. Predvidena gostota zazidave je nizka, hkrati so zaradi tega seveda ceste in komunalni vodi dolgi. Kvadratni meter stanovanja ali lokala bo zato nenormalno drag in tega ne bo hotel nihče kupiti. Nadpovprečno dragi pa bodo tudi stroški vzdrževanja tega kompleksa - vodarina in kanalščina ne bosta niti približno pokrivala stroškov vzdrževanja, iz kje se bo pokrivala nenehna košnja zelenic, jesensko grabljenje velikih količin listja… pa sploh ne vem. Gradnja kompleksa po tej rešitvi je zelo neracionalna. Skratka, dobili smo zelo nestrokovno rešitev.
Koga naj posluša župan -politik, da ne bo izpadel butast politik, ampak kot nekdo, ki ceni in spoštuje stroko?
Oziroma če se navežem na izhodišče v prvem postu: katerega "neodvisnega strokovnega sodelovanja" naj se torej procesi prostorskega planiranja ne izogibajo? |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| dareh |
| Objavljeno: 01 Dec 2009 02:22 |
|
|
|
Pridružen/-a: 11.10. 2007, 22:29
Prispevkov: 14
Kraj: Šentjernej
|
Procesi ob načrtovanju potekajo na različnih nivojih, raznolikih odnosih in z različnimi cilji akterjev. Preden preverim vloge drugih, me najprej zanima moj odnos do teh procesov. Zakaj me to sploh zanima?
Verjetno mi ni vseeno, kako poteka preoblikovanje "mojega" sveta. Premočno se zavedam, da, kot to povem mojim naročnikom, so mogoče rešitve s priokusom nebes ali pekla, ki jih oblikuje predvsem jasna slika danosti in potreb. S čim arhitekt izmeri naročnika, da mu "ureže" pravi "gvant"? In kako to stori urbanist ? Karkoli že počneta eden ali drug, oba naletita najprej na dvom. Celo strah. Čustva torej. In kaj pričakuje v odgovor ? Zaupanje.
Pred leti sem si zaželel sodelovanja v enem izmed evropskih projektov, ki je obravnaval našo arhitekturno dediščino. Razložili so mi, da so naloge že razdeljene Angležem, lahko pa sodelujem v ruskem projektu. Razlogi so jasni.
Takrat sem občutil taisto grenkobo, ki jo okušam ob razgrnitvah prostorskih načrov (PN) za območja, ki jih prav dobro poznam, in jih zaznavam kot "moja". Vendar moj interes ni v prevzemu naloge načrtovanja. Pozornost je namenjena iskanju zaupanja tako v načrtovalce kot naročnike.
Ali ste zasledili, kako množičen je postal fenomen ljudske iniciative? Največkrat z istim razlogom. Vsaj tako jih razumem.
Odnos ne le lokalnih arhitektov ampak nasploh vseh razumnikov do opravljenih planerskih nalog v "njihovih" območjih bivanja in delovanja ima posebno težo. Uzakonjeni proces planiranja ga zlahka zaobide. Sem mnenja, da so njihove izkušnje in naslojeni predlogi lahko odlična dodana materija, da se tudi skozi ta diskurz nova pravila prostora, ki jih PN prinaša lažje in manj stresno umestijo v zavest teh istih razumnikov in manj zainteresiranih prebivalcev.
To je lahko močna baza spoznanj, naloženih v zavesti neformalnih opazovalcev in analitikov, uporabnikov in virtualnih snovalcev skozi daljša obdobja prisotnosti.
Del teh zainteresiranih "neodvisnih strokovnih sodelavcev" sem imel v mislih, ki se jih procesi prostorskega planiranja hote ali nehote izognejo.
Naj kateri dandanašnji načrtovalec ovrže tezo, da so pritiski naročnika usmirjeni predvsem v zmanjševanje stroškov in povečevanje dobičkov. Na čigav račun ? Uporabnikov, za katere se načrtuje.
Ali ste kdaj pomislili, da te uporabnike ne ščiti več nihče. Lokalna uprava ima mandat za njihovo skrb (naj bi imela), vendar so procesi odločanja zapletejo v tako močno sodelovanje z lastniki kapitala, da je za uporabnika kmalu vse dobro. Zato bi rad predlagal tudi na tem področju uvedbo instituta prostorskega ombudsmana. Vendar večino njegovih nalog lahko opravi skup "neodvisnih strokovnih sodelavcev". Če. |
_________________
dare |
|
| Nazaj na vrh |
|
| tadruj |
| Objavljeno: 01 Dec 2009 23:06 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.05. 2007, 06:23
Prispevkov: 335
|
Ne vem če te prav razumem, ampak če te, praviš da bi boljše rezultate v prostorskem planiranju lahko dosegli z (a) več zaupanja v načrtovalce prostorskih rešitev in (b) z večjim upoštevanjem lokalnih prostorcev in razumnikov nasploh.
Ampak: ali je sploh realno razmišljat o zaupanju kateremukoli načrtovalcu (ali pa tudi stroki) v času, ko praktično ne obstaja več nobena avtoriteta, resnica, celo nesporna vrednota...?
Ali pa če vzamem kar konkreten primer: a ti zaupaš Koželju - glavnemu prostorskemu načrtovalcu v Ljubljani? Večina kolegov mu sodeč po polemikah nikakor ne. Ampak kako to - še pred nekaj leti, ko je bil "samo" profesor na faksu, so ga taisti skoraj malikovali. Je res mogoče da je Janez kar čez noč tako zelo spremenil svoje strokovne poglede ("se prodal..."), ali pa je razlog kje drugje?
Glede vloge lokalnih razumnikov: dokler se gibljemo na načelnem in splošnem nivoju se najbrž vsi strinjamo. Hudič pa nastane ko se spustimo na konkreten nivo. Ni malokrat da so na čelu tistih, ki nasprotujejo neki rešitvi, prav tudi takoim. razumniki... Pa sploh ni nujno da samo iz parcialnih ali celo osebnih interesov - lahko preprosto na obstoječe stanje in vrednote v prostoru gledajo drugače, kot širša skupnost. Če sem spet konkreten: in Koželj in Suhi sta tudi "lokalna strokovnjaka in razumnika" - ampak eden bi na tržnici gradil, drugi bi se pa zoper to nastavil pred buldožer... Katerega lokalnega razumnika torej podpret?
Tako da si ne znam prav predstavljat, kako naj bi se to, o čemer pišeš, udejanjalo v praksi.
Citiram: Naj kateri dandanašnji načrtovalec ovrže tezo, da so pritiski naročnika usmirjeni predvsem v zmanjševanje stroškov in povečevanje dobičkov. Na čigav račun ? Uporabnikov, za katere se načrtuje.
Jaz npr. se s tem že ne strinjam povsem, kar počez. Tezo pa problematiziram kar s primero, ki sem jo dal v prejšnjem postu. Še vedno čakam na mnenje katerega od obeh strokovnjakov naj upošteva župan -politik. Če se bo odločil in zahteval racionalnejšo prostorsko rešitev, ali bo stroške zmanjševal samo vlagateljem, ali pa morda tudi kupcem stanovanj in lokalov - se pravi uporabnikom tega kompleksa? |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| dareh |
| Objavljeno: 02 Dec 2009 08:38 |
|
|
|
Pridružen/-a: 11.10. 2007, 22:29
Prispevkov: 14
Kraj: Šentjernej
|
Proces planiranja se je od 80. tih spremenil predvsem v obsegu sodelujoče stroke. Interdisciplinarnost je takrat dajala močan ritem, ekipe so imele možnost preverjanja skozi vzpostavljen zajem podatkov. Take pogoje je omogočala planska ekonomija, ki je zanemarjala lastništvo, ki je v novih pogojih postalo osrednje vodilo planiranja. Zaupanje se je lahko oblikovalo z znanstvenimi metodami.
Razpad sistema razprši strokovne time v »one man bande« s spremenjenimi osnovnimi pogoji, ki se zrcalijo v iskanju preživetja. Nastopi razprodaja stroke, ki želi le preživeti. Urbanistična dejavnost in znanja v času množičnega odkupa lastnih stanovanj za določeno obdobje ugasne.
In ko se ponovno pojavijo potrebe po pisanju pravil prostorskih ureditev, ki prehaja v evforijo, ki smo ji priča danes, se kar naenkrat vsi spoznajo na urbanizem, ki ga v ozadju krmarijo preračunljivi trgovci z zemljišči. Tem je vseeno, kako bo stvar funkcionirala. Pomembno je da se bo čim bolje prodala.
Res se v prejšnjih obdobjih za prostorske ureditve ljudje niso kaj dosti zanimali. Torej je bila množičnost redka. Pa danes ? Navade množičnosti so se ohranili. Sprejemanje najpomembnejših pravil o načinu skupnega bivanja in delovanja je zaupana predstavnikom politike, ki jim servilna stroka nariše naročeno. Za doseganje ciljev vodene politike.
Če je v nekdanjem planiranju bilo kaj zaupanja, se je sedaj še to izgubilo. Planiranje je postalo samo sebi namen. Orodje za manipuliranje. Zainteresirani dobi mnogo več kot tisti, ki »ni poklican«.
Zato lahko trdim, da s tem, ko se načrtovalci ukvarjajo pretežno z zainteresiranimi naročniki, hote ali nehote zanemarjajo na obravnavanih območju legitimno živečih. Profita velikega trgovskega centra, ki ga vrinejo med bloke, občan ni deležen. Deležen pa je prometa namesto zelenic za tam bivajoče, … Ampak v imenu napredka lahko kupuje vse tisto, kar ne potrebuje. Prav mi pride Komatovo razmišljanje
»Sedanji koncept mesta je gradbeno profitno navdahnjen za nekatere sloje, ne bomo pa govorili o problemih, ki jih bomo umaknili pred javnostjo. O tem ni zaželeno govoriti. Čedalje pogosteje se dogaja, da politika sama odloča, kaj je problem, kdo ga bo reševal in kako ga bo reševal. Zato uporablja ekspertokracijo, tisti del znanosti in stroke, ki je malce skorumpiran in svoj doktorat proda za dobro šumenje na računu in napiše ekspertizo, kakršnokoli naročnik želi. V Sloveniji sploh nimamo neodvisnih okoljskih institucij, niti nihče ne razmišlja, da bi jih finančno podprli.«
Ali je že kdo presegel Jernejca, ki je desetletja nazaj pripravil urbanistične normative, ki jih sedaj stroka ne pozna. Zato se nadaljuje eksperimentiranje na živih ljudeh, namesto, da bi eksperimentirali na papirju. V urbanizmu bi to zahtevalo vsaj povabilo strokovne javnosti k obravnavi.
Taka razmišljanja mi ne dajo miru, da razprave ne bi razširil med nas, ki želimo razumeti srž dogajanj. |
_________________
dare |
|
| Nazaj na vrh |
|
| igor |
| Objavljeno: 02 Dec 2009 10:52 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.06. 2007, 10:24
Prispevkov: 496
Kraj: Ljubljana
|
Citiram: Ali pa če vzamem kar konkreten primer: a ti zaupaš Koželju - glavnemu prostorskemu načrtovalcu v Ljubljani? Večina kolegov mu sodeč po polemikah nikakor ne. Ampak kako to - še pred nekaj leti, ko je bil "samo" profesor na faksu, so ga taisti skoraj malikovali. Je res mogoče da je Janez kar čez noč tako zelo spremenil svoje strokovne poglede ("se prodal..."), ali pa je razlog kje drugje?
Pravzaprav sploh ni problem v zaupanju v posameznika, njegovo strokovnost, temveč v zaupanju v posameznika, ki je tako ali drugače "oženjen" s politikom, ki ga je dal poklicati k sebi. Je že tako, da če ne hodiš z volkovi tuluti na njihove politične seje, te ne bo zraven. Videno že v socializmu, ko so naši profesorji preždeli na konferencah mestne politike več kot na faksu. Mal čičal, mal delal....čist en mal pa učil. Vse za ljubi kruhek.
A je kdo videl Koželja v živo zadnje čase, zgleda zgaran in prežvečen in počasi mu že padajo obrati. A ima tak še vedno dovolj moči za zagovarjanje kvalitete v stroki ali pa je po obdobju, ko je "in" že na koncu z močmi. Ali je bil pripravljen za nekaj dobrih projektov žrtvovati izvedbo nekaj slabih projektov po principu: sam`da je. Žal pa posameznika določajo njegova najmanj uspela dejanja. Pa tudi vseh niti se enostavno ne da držati v enem paru rok in to drži že za mnogo manjše stvari kot je razvoj in gradnja Ljubljane z že praktično neštetimi gradbišči. Koželj je po mojem mnenju "one man band" in je tudi zaradi tega brez širše podpore stroke pa če je še tako dober strokovnjak.
Urbanizem pa brez politike ne more funkcionirati in bi teoretično morala biti v popolnem ravnotežju. Vendar se tehtnica premočno nagiba zdaj v stran politike (moč interesov), kar je slabo in ko se tehtnica premočno nagiba na stran urbanizma (moč ideje, kreativnosti) tudi ni dobro. Zgodovina je to dokazala že v mnogo širših in usodnješih razmerah na prehodu v obdobje leninizma in kasneje stalinizma. Posledica je bila skoraj 60 leten konflikt med oblastniki in umetniki ter mnogo mrtvih ali pa izgnanih. Ostali so tisti, ki so delali po diktatu politike in v interesu svetle prihodnosti, podobno kot do nedavnega tudi pri nas.
Imeti dober urbanizem je daleč od tega, da imaš dobrega urbanista. Kot politiku ti je dovoljeno, da imaš samo najljubšega urbanista. Urbanist, ki sodeluje s politiko pa je politik in je pogajalec, skratka je dober diplomat, ki v intersu širših koristi zagovarja interese stroke. Tak je pravi urbanist in Koželja ocenjujem skozi to prizmo. Žal pa mu obrati padajo. Ostali aparatčiki in pisarniške moči urbanističnega načrtovanja po raznih občinah pa so produkt življenskega pragmatizma, ko morajo doma nakrmiti družino in psa, natankati avto, plačevati overdosed davke, skratka normalno živeti. Nemalokrat zato delajo v smislu osebnih koristi politika ali kroga lobistov in pri tem, kao, zagovarjajo interese stroke. Urbanizem ima pri tem vlogo Potemkinovih kulis za katere se marsikaj skrije, če gledaš od daleč. In to so idelane razmere za klientelizem, nepotizem, korupcijo ....Smo strenirani, da pet minut slabe vesti prenesemo, žal pa postavljamo sistem, ki nas bo še dolgo tepel moralno in po žepih. Zakaj pa bi bili urbanisti kaj drugačni od gradbenih projektantov? Zgodba, ki je bila cca 15 let nazaj videna v gradbeni projektivi, se na področju urbanističnega načrtovanja ponavlja od prvega do zadnjega kadra. In da stroka, z zbornicami na čelu, nič ne naredi, je naš izvirni greh in vesoljna zamera vseh, ki volimo in tudi plačujemo naše primuse. Pot ponovne uveljavitve stroke bo šla od blink, blink...do hozane...do aleluje. In vmes si lahko pojemo "Dobra volja je najbolja"...in znova... in znova....
(blink- iz risank, ko se nekomu nekaj posveti
hozana- molitev za pomoč
aleluja- vesoljna hvalnica odrešeniku) |
_________________
Kje je čreda? Čaka na boljše čase. |
|
| Nazaj na vrh |
|
| tadruj |
| Objavljeno: 02 Dec 2009 21:58 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.05. 2007, 06:23
Prispevkov: 335
|
dareh je napisal/a: Ali je že kdo presegel Jernejca, ki je desetletja nazaj pripravil urbanistične normative,
Če parafraziram: tudi za Marxovo in Engelsovo vizijo popolne družbe (komunizma) bi lahko rekli da je še nihče ni presegel - ampak zakaj je nikjer ne učakamo?
Ker dejansko ne gre za vizijo, ampak utopijo? |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| vuego |
| Objavljeno: 03 Dec 2009 08:29 |
|
|
|
Pridružen/-a: 09.10. 2008, 12:42
Prispevkov: 42
|
dareh je napisal/a: Ali je že kdo presegel Jernejca, ki je desetletja nazaj pripravil urbanistične normative
A se da te normative kje videt/dobit?
Hitro iskanje po cobissu in internetu ni obrodilo nekih pametnih rezultatov. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| igor |
| Objavljeno: 03 Dec 2009 09:13 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.06. 2007, 10:24
Prispevkov: 496
Kraj: Ljubljana
|
| Ja, tudi mene zanimajo. Verjetno so dostopni na fakulteti za gradbeništvo. |
_________________
Kje je čreda? Čaka na boljše čase. |
|
| Nazaj na vrh |
|
| dareh |
| Objavljeno: 03 Dec 2009 10:28 |
|
|
|
Pridružen/-a: 11.10. 2007, 22:29
Prispevkov: 14
Kraj: Šentjernej
|
Kaj ste navalil ?
Pri izdelavi urbanističnih zasnov sem se v 80. srečal s tole študijo in menim, da je vredna pozornosti, če ne drugače, kako so se nekoč lotevali urbanizma.
Sam posedujem foto kopijo z naslednjimi podatki:
Naslov: STROKOVNE OSNOVE ZA RAZVOJ STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODRASTVA v obdobju 1976-1980
dolukument št. 16
STANOVANJSKO OKOLJE IN NJEGOVI SESTAVNI DELI
STANDARDI IN NORME
Obdelala:
Mitja Jernejc, d.i.a.
Vesna Ferluga, d.i.a.
Ljubljana, avgust 1976
Izdal (verjetno): Ljubljanski urbanistični zavod v okviru Združenje institucij "UGLI"
Naročnik: Raziskovalna skupnost Slovenije
št. naloge: 2015/75
Iz vsebine:
Posebni problemi okolja (hrup, zrak, osončenje, klima, potres, požar, ...zaznavanje okolja)
Standardi in norme (pregled elementov fizičnega okolja, izračun površin st. naselja, program, povzetek površin po dejavnosti; sledijo normativi za osnovne šole, zdravstvo, trgovine, servisi in usluge ter obrti, prosti čas in kultura, šport, zelenice, promet)
Gostota v stanovanjskih naseljih (definicije in merila za določanje gostote in prostornost, priporočila, ...)
In kot berem v uvodu je bila študija avtorja Jernejca uporabljena za prikaz fizičnih elementov novega stanovanjskega naselja, njihovih lastnosti ter veljavne standarde, norme in priporočila, v kolikor za posamezne elemente obstajajo (so obstajali).
Torej, neko delo, ki ga je lepo prelistat (cca 150 strani), ki je sistematično urejen in bi verjetno res bil zaželjen v prirejeni obliki tudi danes. Viri za pripravo so bili pretežno skandinavski.
Nekaj o avtorju:
Iz zgodovine LUZ - 1980 Zavod za družbeni razvoj razpade in direktor TOZD Urbanizem, ki postane enovita DO z imenom Ljubljanski urbanistični zavod postane arhitekt urbanist Mitja Jernejc. |
_________________
dare |
|
| Nazaj na vrh |
|
| laibach |
| Objavljeno: 07 Dec 2009 15:04 |
|
|
|
Pridružen/-a: 04.02. 2009, 18:49
Prispevkov: 12
|
tadruj je napisal/a: Jaz npr. se s tem že ne strinjam povsem, kar počez. Tezo pa problematiziram kar s primero, ki sem jo dal v prejšnjem postu. Še vedno čakam na mnenje katerega od obeh strokovnjakov naj upošteva župan -politik. Če se bo odločil in zahteval racionalnejšo prostorsko rešitev, ali bo stroške zmanjševal samo vlagateljem, ali pa morda tudi kupcem stanovanj in lokalov - se pravi uporabnikom tega kompleksa?
V idealnem svetu bi naročil sondažo trga, dobil profil potencialnih kupcev, pa temu prilagodil prostorsko rešitev, določen del površine bi mogoče gosteje pozidal, pač glede na interes, a ne bi smel čisto izničiti prvotnega koncepta.
V realnem svetu bi pa najprej poiskal investitorja in urbanistu naročil, da pripravi rešitev po njegovih željah... |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| igor |
| Objavljeno: 07 Dec 2009 18:45 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.06. 2007, 10:24
Prispevkov: 496
Kraj: Ljubljana
|
| ....in vsi v interesni sferi investitorjevih prostorskih apetitov bi bili zatrti in pohojeni v imenu kapitala. Laibah, če si to želiš bo pri nas hitro premalo prostora za državljane, ki niso investitorji. Prostor ni samo od investitorjev, ki po večini itak prodajajo tisto, kar (še) niso niti kupili ampak manipulirajo v imenu možnega dobička. |
_________________
Kje je čreda? Čaka na boljše čase. |
|
| Nazaj na vrh |
|
| dareh |
| Objavljeno: 08 Dec 2009 09:04 |
|
|
|
Pridružen/-a: 11.10. 2007, 22:29
Prispevkov: 14
Kraj: Šentjernej
|
... in vse bolj se mi zdi, da je nastalo neko zadušljivo celo postano vzdušje v tekmi " kako popalt zase čim več, ne glede na kolateralno škodo ", katere načelo ne moti nikogar več. Izkaz nemoči stroke in brezvoljno opazovanje, čakanje s pogledom navzgor.
Svet in prostor na njem je večen razlog za "usklajevanje" intereseov, če s tem lahko označim tako poseg v prostor z drvarnico kot vojno. In dosedanja oblika demokracije mi še vedno ne daje signalov optimizma.
Je lastninjenje še vedno edini imperativ kreiranja prostora in te družbe sploh? Laibachovo mnenje verjetno potrjuje to domnevo. |
_________________
dare |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
