| |
| Avtor |
Sporočilo |
|
| laibach |
 Objavljeno: 04 Feb 2009 19:04 |
 |
|
|
Pridružen/-a: 04.02. 2009, 18:49
Prispevkov: 12
|
Pozdravljeni!
Bežigrajski stadion je bil zadnje čase precej na tapeti. Na spletni strani http://www.iztepac.net/ je zbranega kar nekaj materiala o projektih za prenovo in reakcijah z različnih strani. Zanimivo je, da se še najmanj oglašajo arhitekti, čeprav so po mojem oni najbolj poklicani za razsojanje.
Kaj torej misli stroka?  |
|
|
| Nazaj na vrh |
  |
| igor |
| Objavljeno: 05 Feb 2009 17:42 |
|
|
Pridružen/-a: 25.06. 2007, 10:24
Prispevkov: 496
Kraj: Ljubljana
|
Strokovnjak si misli:
Včasih piramide, danes stadioni: ko bom umrl me (Jocota) zazidajte v njegove temelje potem pa naj na sedmini odigrajo eno fuzbal tekmo zame in klubske zastave naj visijo na pol droga in igralci na avtomatih naj, v spomin name, postanejo za trenutek.
Po videnem je Plečnikov projekt šadiona stroki iz JARa zgolj ovira. Če ima Joco toliko keša pa naj prestavi štadion (Plečnikov ali svoj) na drugo lokacijo pa bo. Ostalih projektov ne poznam ker je natečaj zares anonimno anonimen, so pa zraven same face, ki so pod posebno Janezovo zaščito, če ne celo pod njegovim strokovnim protektoratom. Če samo pogledamo Šercerjevo športno dvorano, ki jo je prenavljal Janez, potem je vse razloženo in marsikaj jasno. O zakladu (in zakladih) slovenskega naroda odloča prepotentna peščica, ki samo sebe vabi na swingerske projektantske zabave zraven pa posiljuje še, nič hudega sluteče, mimoidoče. To si misli strokovnjak, ker projektov zaradi anonimnosti ne pozna. |
_________________
Kje je čreda? Čaka na boljše čase. |
|
| Nazaj na vrh |
|
| laibach |
| Objavljeno: 08 Feb 2009 13:13 |
|
|
|
Pridružen/-a: 04.02. 2009, 18:49
Prispevkov: 12
|
Najbolj čudi prizadevanje, da bi ravno tu vse razrili in naredili nevemkakšen high-tech športni center, kot da je v zemlji zakopan bajen zaklad. Za isti denar bi lahko drugje naredili nov stadion z vsemi pritiklinami in še tega obnovili.
Glede mnenja stroke pa sem imel v mislih južnoafriški projekt, o katerem so vsi pol leta molčali, in pa urbanistične smernice http://iztepac.net/Dokumenti/Cetrtna%20skupnost%20ali%20MOL/MOL_Urbanistichna%20podlaga/UrbanistichnaPodlagaJKozelj.html na podlagi katerih poteka natečaj. Za veliko projektov se mi zdi, da jih že vnaprej skvarijo nemogoče zahteve iz natečajnih pogojev ali urbanističnih planov. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| igor |
| Objavljeno: 08 Feb 2009 17:37 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.06. 2007, 10:24
Prispevkov: 496
Kraj: Ljubljana
|
| In Janez je pri tem kot sodnik Ben in njegov medved. Tako je to, ko nehaš scat proti vetru. |
_________________
Kje je čreda? Čaka na boljše čase. |
|
| Nazaj na vrh |
|
| igor |
| Objavljeno: 09 Feb 2009 09:46 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.06. 2007, 10:24
Prispevkov: 496
Kraj: Ljubljana
|
Šele sedaj sem prebral razpisno dokumentacijo, ki izraža vso bedo našega dojemanja lastne kulture. Iz nje izhaja čista manipulacija in politikantsko zavajajoče obešanje na Plečnikove besede, ki je "nekoč nekaj izjavil" in s tem razpisovalec (JK) opravičuje smernice, ki dajejo projektantu in izvajalcu pravico po svoji skromni pameti "dokončati" Plečnikovo "delo v nastajanju" (po izjavi JK). JK citira Plečnika in pravi: "...ko bo denar bo bolje..." in po JKju je sedaj bolje, ker sedaj je denar. Žal pa ni intelekta. Z namenom nihče ne poudarja najpomembnejšega dejstva, da za projektom štadiona stoji zapisano veliko Plečnikovo ime, ki je samo po sebi nekaj velja in je najbolj prepoznavna blagovna znamka, ki si jo pri nas in po svetu samo zaradi njegovega imena ogledujejo (in kupujejo) tako strokovnjaki kot tudi laiki.
Na dražbah v t.i. razvitem svetu za drag denar prodajajo znucane gate v katere je, recimo, prdnil filmski zveznik in ceno imajo zaradi veljave zvezdnika in ne zaradi gat (se opravičujem za slikovitost). Pri nas pa JKji in JPji odločajo kaj ima vrednost, kaj je vrednota in kaj ne. Kar tako, na podlagi lastnih izkušenj in svojega polovičarsko izdelanega pogleda na svet. Na eni strani sanjarijo o ljubljanskem Manhattnu, po drugi strani pa s takšnimi odločitvami v korist brezkompromisnega kapitala dokazujejo, da smo provinca brez primere saj ne prepoznajo osnovnega dejstva, ki bo kot kvalitetna dodana vrednost služila trženju štadiona v širokem svetu -obstoječa in prepoznavna blagovna znamka štadion Jožeta Plečnika. Še posebej se čudim JPju (ne Jožetu Plečniku), ki pojem blagovne znamke pozna iz lastnega poslovnega udejstvovanja, še bolj pa se mu čudim, da se je tako prepustil takšni "run and gun" poslovno politični navezi, ki vso kolateralno škodo opravičujejo s cilji.
Vse skupaj me spominja na odmetavanje starega pohištva, ko so stare mame pod geslom "saj ne nuca več" odmetavale bisere. Svinje pa so jih pedantno pobirale in prodajale nazaj s postoterjeno vrednostjo. Še enkrat se ozrite: drugega Plečnikovega štadiona ni in ga tudi ne bo. So nas zopet podučili, da razen piramid, ni nič večnega, da se Las Vegas gradi na lastnih ruševinah in da spomina ni?
In za konec: Za vsak vrtec je razpisna dokumentacija bolj premišljeno sestavljena in k sodelovanju je po navadi povabljeno strokovno občinstvo ki, če ne drugega, ponudi široko paleto razmišljanj in strokovnih rešitev. Pošten vseslovenski natečaj in ne projektantsko swingerstvo bi to že omogočil. |
_________________
Kje je čreda? Čaka na boljše čase. |
|
| Nazaj na vrh |
|
| tadruj |
| Objavljeno: 10 Feb 2009 08:58 |
|
|
Pridružen/-a: 25.05. 2007, 06:23
Prispevkov: 335
|
Če naj bi kdorkoli, pa magari stroka, dal na neko vprašanje korektno mnenje, potem bi moralo biti vprašanje že v začetku najmanj bolj jasno, tako da vemo o čem se pogovarjamo. V konkretnem primeru torej - kaj pravi stroka O ČEM?
O kvalitetah sedanjega Plečnikovega stadiona? O kvalitetah predvidenega načrta ali načrtov za prenovo (preoblikovanje) tega stadiona? Ali o stališčih stanovalcev Fondovih blokov, ki se nahajajo na danem linku…?
O stadionu: sam današnjega Plečnikovega stadiona ne dojemam za izrazitejše, kvalitetnejše, izjemno, značilno… arhitekturno delo. V njegovi zasnovi, niti podobi, ne vidim takih posebnosti oziroma presežkov (kot sicer v Plečnikovih drugih kompleksnejših delih), zaradi katerih bi smatral da je samoumevno da je potrebno stadion ohraniti v čimbolj izvirni obliki. Zanimivo se mi zdi da tudi nasploh v teh polemikah nisem zasledil veliko opisov arhitekturnih ali drugih kvalitet, ki naj bi jih imel stadion - bolj se poudarja samo to da gre za "Plečnikov" stadion. Ampak če je edina argumentacija za ohranitev to da ga je naredil Plečnik, potem to zame ni več vprašanje varovanja arhitekturne ali kulturne dediščine, ampak prej malikovanje Plečenikovega kulta. Malikovanje pa nikoli ni dobro - pa naj se gre za Plečnika ali pa za Tita…
O predlaganih rešitvah prenove oziroma preoblikovanja stadiona: o dosedanjem projektu se mi ne zdi več smiselno izgubljati besed, ker očitno ni več relevanten. O natečajnih rešitvah mednarodnega natečaja, ki poteka, bi lahko kaj rekel kvčjemu ko bodo narejene in predstavljene. Načeloma in čisto cehovsko gledano mi je žal da je vabljen in ne javni. Koželjeve smernice, ki so vodilo natečaju, najbrž poznam manj podrobno kot stanovalci Fondovih blokov, kolikor pa jih se mi na tem nivoju načrtovanja zdijo smiseln okvir. Ne bi sicer pogrešal stolpa, se mi pa v tem (že razmeroma centralnem) delu mesta tudi ne zdi popolnoma nesprejemljiv. S tem da se seveda, upam, vsi zavedamo da še ne predstavljajo arhitekture (in zato pri njih nima smisla razpravljati o tem ali je npr. prav da je volumen vzdolž ulice enovit ali pa bi moral biti malo razčlenjen…). Niti ne vidim problema v tem da je natečaj razpisan pred izdelavo OPPN in ne šele po njem (kot navajajo stanovalci Fondovih blokov v enem od svojih dokumentov na spletni strani) - slednje se mi zdi prej bolj upravičeno kot problem.
Če sta že na tapeti tudi Koželj in investitor: Koželja sicer nimam namena niti malo zagovarjati (prej bi kaj pripomnil), ampak priznam pa mu da je eden redkih urbanistov ki se zaveda da urbanizma že nekaj časa ni več mogoče zgolj predpisovati. Dejanski mehanizmi za njegovo načrtovanje, ki jih imata država ali lokalna oblast, že nekaj časa niso več prostorski plan ali po novem OPN ali PIP, ampak so predvsem posredni. Enako kot npr. pri uravnavanju ali usmerjanju gospodarskega razvoja. Lahko npr. v OPN v kateremkoli mestu predpišeš da bo nek kare poslovni, ampak če v tem mestu povpraševanja po poslovnih prostorih ni veliko, takega kareja dejansko pač ne bo… Lahko predpišeš npr. javno osnovno šolo in zdravstveni dom in knjižnico in trgovino v novi stanovanjskem kompleksu, ampak ker so te dejavnosti vezane na državni program financiranja jih tam samo zaradi tega, ker tako pravi OPPN, pač še ne bo… In lahko predpišeš nizko gostoto stanovanjske cone in nizke gabarite in zelene površine, ampak če npr. zemljišč ni in se zanje tepejo in zemljišča dosegajo visoke cene, take stanovanjske cone pač ne bo… Da do vsega tega pride mora biti urbanizem utemeljen v realnih okvirih, kar pomeni tudi mukotrpno usklajevanje med nosilci kapitala (ali pa državo kadar gre za državne javne dejavnosti) in prostorom. V zvezi s tem imam v spominu Koželjev intervju v sobotni prilogi Dela 9.10.2007, ko je na vprašanje: "Se v Ljubljani začenja kulturni boj med urbanizmom in arhitekturo, ki naj bi jo zastopali prav vi?" dejal: "Nekateri, ki sprožajo to dilemo, očitno ne poznajo sodobnega mesta, ki je živi organizem in se ga ne da več primerjati z mesti iz preteklosti. Sodobni urbanizem ne ukazuje, ne vlada ljudem, to ni več urbanizem dovoljevanja. Sodobni urbanizem je konsenzualni, dogovorni. Za posebne razmere je treba najti rešitev, ki je vedno kompromis." Seveda se pri tem vedno lahko izpostavi vprašanje ali je kompromis dober ali slab, ali je bil v iskanju izvedljive rešitve javni interes dovolj zastopan, ali pa je pokleknil..., težko pa je dejstvo da urbanizem ne ukazuje več, negirati. Razen seveda s parolami, ki postajajo že prava moda, kako bi morala država sama zgraditi... Ampak kako gre že tisto - ko slišim kako bi država morala... se vedno primem za denarnico. Sem pač davkoplačevalec...!
O stališčih stanovalcev Fondovih blokov: stanovalcem priznavam seveda vso pravico da se borijo za tako neposredno okolje svojih hiš, kot bi ga radi imeli ali obdržali. Enako kot stanovalci kjerkoli drugje. Prav tako imajo vso pravico da se borijo tudi za ali proti vsem ostalim širšim vidikom poseganja v prostor, varovanja javnega interesa, kulturne dediščine... Enako kot vsi državljani kjerkoli drugje. Problem pa se mi zdi če se začne eno in drugo mešati. Če torej začnejo stanovalci prizadevanje za varovanje čisto svojih parcialnih interesov in nasprotovanje gradnji zavijati v plašč varovanja javnega interesa, ali obratno, če se poskuša pod plaščem varovanja javnega interesa plasirati čisto svoje parcialne interese. V tem oziru pa me stališča stanovalcev Fondovih blokov na zgornji spletni strani, ki je pač spletna stran stanovalcev proti dosedanjim predlogom preoblikovanja stadiona, in v kateri vidim kar precej takega mešanja, zaenkrat ne prepričajo. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| igor |
| Objavljeno: 10 Feb 2009 09:36 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.06. 2007, 10:24
Prispevkov: 496
Kraj: Ljubljana
|
Citiram: Malikovanje pa nikoli ni dobro - pa naj se gre za Plečnika ali pa za Tita…
... ali nekoga, ki obstaja zgolj kot ideja....Kristusa.
Vendar ne gre za malikovanje temveč za splošni trend tacanja po vsem kar nima arheološke vrednosti. Par kamnitih ostalin znamo pokazati v vsem sijaju in v te namene angažirati vojsko arhelogov, če pa je to en Plečnik pa se takoj čutimo poklicane presojati a vsak njegov cigu prav stoji. Tudi slikarskih neuspelih del Picassa se ne vrže stran ampak se jih s ponosom razstavi. Kdor tega dejstva ne razume, pač ne razume, pa vrzimo Plečnikov štadion stran. Pa kaj pol, saj je dosti boljšega ža naredil. Res smo narod goveje muzke. Se še spomnim, ko so nas JK in ostali na faksu prepričevali o genius loci, jaz pa bi dodal, da poleg sodi tudi genius seculi, ki si ga vsak, ki ima malček možnosti, sproti prikraja. Moti me pot in ne cilj kot tak. Nisem mnenja, da se na tistem prostoru boljše od Plečnika ne da. Nasprotno, samo preseči ni potrebno zgolj "nedodelano skrpucalo" temveč tudi duh imena in mu pri tem izkazati določeno mero spoštovanja. Predvsem Kultura postavlja orientacijske točke v človekovi identiteti in negovi pripadnosti. Več kot jih uničimo prej bomo brez identitete. Še dobro, da so Benetke blizu in da niso v slovenski lasti.
O "prodornosti" urbanizma brez urbanizma pa se ne čutim sposobnega razpravljati. |
_________________
Kje je čreda? Čaka na boljše čase. |
|
| Nazaj na vrh |
|
| tadruj |
| Objavljeno: 10 Feb 2009 13:16 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.05. 2007, 06:23
Prispevkov: 335
|
Ne vem, jaz ne bi rekel da gre za tacanje po nečem kar nima arheološke vrednosti. Spričo argumentov ki se uporabljajo za dosledno zaščito dobim večkrat občutek da gre prav za to - svojevrstno "arhitekturno arheologijo"...
Če si s tistim urbanizmom brez urbanizma mislil na Koželjevo videnje (z)možnosti urbanizma bi pa rekel da je prav simptomatično kako se o čem takem arhitekti ne čutimo sposobnega razpravljati, Ja, lažje razpravljamo o "brezmadežnem", idealnem, harmoničnem... urbanizmu, ki da je v domeni stroke... Potem smo pa nesrečni ker stroke kao noben ne razume - pa tako lepo bi lahko bilo mesto... |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| laibach |
| Objavljeno: 10 Feb 2009 17:33 |
|
|
|
Pridružen/-a: 04.02. 2009, 18:49
Prispevkov: 12
|
tadruj je napisal/a: Spričo argumentov ki se uporabljajo za dosledno zaščito dobim večkrat občutek da gre prav za to - svojevrstno "arhitekturno arheologijo"... [/i]
Meni pa se zdi, da gre pri argumentih za dosledno zaščito bolj za dejanje iz obupa, da bi se projekt vsaj malo oklestil. Koželjeve smernice v bistvu določajo le bolj simetrični okvir za projekt iz JAR, vendar sledijo vsem investitorjevim zahtevam. In dobimo nenaravno stanje, da se stanovalci razglašajo za strokovnjake, stroka pa nastopa v vlogi politike.
Potem se del javnosti postavi na eno stran in zahteva ohranitev obstoječega stanja, drugi pa gredo v drugo skrajnost in lastniku podeljujejo pravico, da dela, kar hoče. Na koncu se seveda vsi čudijo, da se nič ne premakne...
Jaz osebno pogrešam vlogo stroke v smislu ponujanja konkretnih predlogov, ki bi omogočili neko kompromisno rešitev s tako dodatno pozidavo, da bi bila estetsko, spomeniškovarstveno in ekonomsko sprejemljiva, ne pa da vsi vztrajajo na svojih okopih. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| tadruj |
| Objavljeno: 11 Feb 2009 08:03 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.05. 2007, 06:23
Prispevkov: 335
|
Če primerjam prvi projekt in Koželjeve smernice vidim da so gabariti kar okleščeni, tako da se mi ne zdi da bi določale samo bolj simetričen okvir...
Seveda je pa vprašanje kaj se komu zdi še sprejemljiv gabarit oziroma sploh še sprejemljiv koncept prenove/preoblikovanja. Če npr. za izhodišče vzamemo kulturnovarstvene pogoje (pri čemer kot razumem vztrajajo stanovalci Fondovih blokov), potem je itak nesmiselno razpravljat o kakršnemkoli gabaritu - kulturnovarstveni pogoji so namreč taki da razen konzerviranja obstojčega stadiona ni možno nič... In v takem primeru je tudi klicat stroko na pomoč, naj pove kakšna naj bi bila "estetsko, spomeniškovarstveno in ekonomsko sprejemljiva" prenova, pravzaprav nesmiselno. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| igor |
| Objavljeno: 11 Feb 2009 09:30 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.06. 2007, 10:24
Prispevkov: 496
Kraj: Ljubljana
|
No prav. Urbanizem brez urbanizma (UbU): divji zahod so osvajali (urbanizirali) tako, da so priredili dirko, kandidatom dali par zastavic in na znak so se podali v dir. Kolikor teritorija so uspeli označiti, toliko zemljišča jim je pripadalo.
Urbanizacija, ki izhaja iz urbanizma kot kompleksne stroke je trenutno nezaželena, saj je proces prepočasen pa še strokovnjake je treba upoštevati, ki imajo po navadi mnenje, ki brzda investitorjevo naložbo. Urbanizem kot stroka je postal ovira in polje za konfrontiranje političnih in kapitalskih interesov. Urbanisti so Ljubljani omogočili zelene kline, ki se zajedajo skoraj do samega centra, strnjeno zazidavo pa koncentrirali okoli petih osi. Brez urbanizma se to ne sigurno ne bi zgodilo. Ohranjena kvaliteta pa je sedaj postala priložnost za "run and gun" mestno politiko, ki s svojimi idejami posiljuje, JK kot strokovnjak pa drži strokovno Potemkinovo kuliso, da se čim manj vidi. Torej problem ni samo Plečnikov štadion temveč splošno dojemanje kje je še mera, kaj se spodobi, kaj ohranjati in kaj ne. Postavljamo si pravila, ki jih imamo zato, da jih lahko kršimo, delamo kapitalne napake, da se na njih učimo, preden smo prišli ni bilo ničesar in zato, ko bomo odšli, tudi ne bo ničesar.
Še vedno skušam pogruntati kaj neki malikujem in, če malce pomislim: ali me obseda kulturna dediščina ali sem res tak nostalgični tepec ali, naivnež, samo narobe razumem to, kar povsod razglašajo kot eno izmed kvalitet dobrega urbanizma.
P.s.: Pojavljajo se ideje, da bi kot glavni tuji jezik na šole uvedli blejanje. |
_________________
Kje je čreda? Čaka na boljše čase. |
|
| Nazaj na vrh |
|
| laibach |
| Objavljeno: 02 Apr 2009 13:54 |
|
|
|
Pridružen/-a: 04.02. 2009, 18:49
Prispevkov: 12
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| izo |
| Objavljeno: 02 Apr 2009 23:17 |
|
|
|
Pridružen/-a: 10.02. 2009, 01:40
Prispevkov: 8
|
moj prvi post, pa ko smo že pr natečajih, bom kr vprašal:
kakšen smisel imajo ti natečaji pri večjih projektih? več ali manj ostane pri kazanju lepih renderčkov, izvedbo pa dobi "žlahta" z svojimi projektanti. po domače povedano: na koncu dobimo samo še eno povprečno, če ne podpovprečno arhitekturo in ravno pri takšnih objektih, kjer bi morala biti arhitektura ne prvem mestu.
pa še nekaj opažam. več ali manj takšnih modernih projektov, ki zmagujejo zadnje čase na natečajih, verjetno ni sposobna nobena gradbena firma (no, sej gre v bistvu za monopol) pri nas zares izvest(vsaj recimo novi stadion ipd) in najbrž se tudi zaradi tega projekt "priredi" našim izvajalcem, je prevelik dnar, da bi šel tujcem, pa spet bi ena druga "žlahta" zaslužila, najbrž.
no koncu koncev, denar je sveta vladar, arhitektov pa še najbolj, očitno. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| tadruj |
| Objavljeno: 03 Apr 2009 12:16 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.05. 2007, 06:23
Prispevkov: 335
|
Laibach, hvala za info. Mi je pa še vedno škoda da je izpad strežnika mojforum.si odrezal zanimiv del debate okrog stadiona.
Izo: v primeru podelitve prve nagrade na natečaju dobi projektiranje prvonagrajeni. Tako je vsaj po pravilniku in razpisnih dokumentacijah. Kaj maš v mislih s tistim da dobi natečaj eden, projektiranje pa žlahta s svojimi projektanti - kak konkreten natečaj? |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| izo |
| Objavljeno: 03 Apr 2009 14:18 |
|
|
|
Pridružen/-a: 10.02. 2009, 01:40
Prispevkov: 8
|
ma ja, malo sem se mogoče nerodno in nevedno izrazil, sploh za prvi prispevek. vem, da za javna naročila mora biti razpisan javni natečaj in vse kar k temu pride zraven potem, vendar sem hotel vprašat čist tako splošn
zakaj prihaja do razlik med natečajnimi rešitvami in potem dejanske izvedbe? do kakšne mere se naj bi treba držali idejne rešitve, ki je recimo zmagala na natečaju oz bolje rečeno koliko še lahko potem pupusti naročniku in izvjajalcem (ker imam občutek da do tega prihaja, če pogledam npr. nekatere projekte v lj, kaj je bilo na začetku prikazano kot rešitev iz natečaja in kaj so začeli prikazovat kasneje med gradnjo)?
glede konkretnega primera: tako sem recimo zasledil pri gradnji oz. obnovi neke osnovne šole (ni važno kje in kdaj), kjer je v razpisanem natečaju bilo nagrajena ene rešitev, izvedba pa ja bila potem narejena pač z "lokalnim" projektantom, ki je seveda bolj v domeni domačega izvajalca. pa sej ni važno, je precej tega pr nas, imam občutek, zato sprašujem bolj po pavšalu. a gre za odkupe ipd? |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
